23. S tem je pokazal bogastvo svoje slave posodam usmiljenja, vnaprej določenim za poveličanje,
24. se pravi nam, ki nas je poklical ne samo izmed Judov, ampak tudi izmed poganov …
25. To je tisto, kar pravi pri Ozéju: »Ljudstvo, ki ni moje, bom imenoval svoje ljudstvo, in njo, ki ni ljubljena, ljubljeno.
26. In zgodilo se bo tole: prav tam, kjer jim je bilo rečeno: ‘Niste moje ljudstvo,’ tam se bodo imenovali sinovi živega Boga.«
27. In glede Izraela kliče Izaija: »Tudi če bi bilo število Izraelovih sinov kakor peska ob morju, se bo rešil samo ostanek:
28. zakaj Gospod bo temeljito in naglo uresničil svojo besedo na zemlji.«
29. In kakor je napovedal Izaija: »Ko bi nam Gospod nad vojskami ne bil zapustil potomstva, bi bili postali kakor Sódoma in bili bi podobni Gomóri.«