7. »Blagor tistim, ki so jim hudobije odpuščene in njihovi grehi pokriti;
8. blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva greha.«
9. Se torej blagrovanje nanaša na tistega, ki je obrezan, ali tudi na tistega, ki je neobrezan? Pravimo namreč: »Vera je bila Abrahamu všteta v pravičnost.«
10. Kako mu je bila torej všteta? Ko je bil obrezan ali ko je bil neobrezan? Ne, ko je bil obrezan, temveč ko je bil neobrezan.
11. Saj je znamenje obreze dobil kot pečat pravičnosti, ta pa je izvirala iz vere, ki jo je bil prejel, ko je bil še neobrezan. To pa zato, da bi postal oče vseh neobrezanih, ki verujejo, da bi se pravičnost prisodila tudi njim.
12. Obenem pa naj bi postal tudi oče obrezanih, in sicer tistih, ki niso samo obrezani, temveč tudi hodijo po stopinjah vere, ki jo je imel naš oče Abraham, preden je bil obrezan.
13. Zakaj obljuba, ki je bila dana Abrahamu ali njegovemu potomstvu, da bodo dediči sveta, ni bila dana zaradi postave, ampak zaradi pravičnosti, ki izvira iz vere.
14. Če bi namreč postali dediči tisti, ki se sklicujejo na postavo, bi se vera izvotlila, obljuba pa bi bila brez učinka.
15. Kajti postava povzroča jezo. Kjer pa ni postave, tudi ni prestopka.