1. Zato si neopravičljiv, o človek, ki sodiš, kdorkoli že si. Zakaj s tem, ko sodiš drugega, obsojaš sam sebe; saj ti, ki sodiš, delaš isto.
2. Vemo pa, da Bog izvaja svojo sodbo nad tistimi, ki počenjajo takšne stvari, v skladu z resnico.
3. Mar misliš, o človek, ki sodiš tiste, ki počenjajo takšne stvari, pa jih tudi sam počenjaš, da boš ubežal božji sodbi?
4. Ali mar preziraš bogastvo njegove dobrote, potrpežljivosti in prizanesljivosti, ne da bi vedel, da te Bog s svojo dobroto navaja k spreobrnjenju?
5. Toda s svojo zakrknjenostjo in z nespokorjenim srcem si nakopavaš srd za dan jeze, ko se bo Bog razodel s pravično sodbo.
6. On bo vsakomur povrnil po njegovih delih,
7. in sicer z večnim življenjem tistim, ki z vztrajanjem pri dobrih delih iščejo slavo, čast in nesmrtnost;
8. z jezo in srdom pa tistim, ki iz sebičnosti ne sledijo resnici, ampak se pokoravajo krivici.
9. Stiska in bridkost se zgrneta nad dušo vsakega človeka, ki dela zlo, najprej nad Juda, potem nad Grka;
10. slava, čast in mir pa nad vsakogar, ki dela dobro, najprej nad Juda, potem nad Grka.
11. Zakaj pri Bogu ni pristranosti.
12. Vsi, ki so grešili brez postave, se bodo tudi pogubili brez postave; in vsi, ki so grešili pod postavo, bodo sojeni po postavi.