1. Mi, ki smo močni, smo dolžni prenašati slabosti šibkih, ne pa iskati lastno ugodje.
2. Vsak izmed nas naj skuša ugoditi bližnjemu, in sicer v njegovo dobro in njegovo spodbudo.
3. Saj tudi Kristus ni iskal lastnega ugodja, ampak kakor je pisano: »Sramotenje tistih, ki te sramotijo, me je prizadelo.«
4. Karkoli je bilo namreč napisano pred nami, je bilo napisano v naše poučenje, da bi oprti na potrpežljivost in na tolažbo, ki jo daje Sveto pismo, zdržali v upanju.
5. Bog, vir potrpežljivosti in tolažbe, pa vam daj, da bi bili med seboj istih misli, kakor hoče Jezus Kristus, in
6. da bi z enim srcem in kakor iz enih ust slavili Boga in Očeta našega Gospoda Jezusa Kristusa.
7. Zato sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas, Bogu v slavo.
8. Pravim namreč, da je Kristus postal služabnik obreze, da bi dokazal božjo verodostojnost ter uresničil obljube, dane očakom,
9. medtem ko narodi slavijo Boga, ker se jih je usmilil. Kakor je pisano: »Zato te bom slavil med narodi in pel v čast tvojemu imenu.«
10. In še pravi Sveto pismo: »Veselite se, narodi, skupaj z njegovim ljudstvom!«