1. Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal.
2. Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je bil naposled lačen.
3. Pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj bodo ti kamni kruh.«
4. On pa je odgovoril: »Pisano je: ‘Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz božjih ust.’«
5. Nato ga hudič vzame s seboj v sveto mesto in ga postavi vrh templja
6. ter mu reče: »Če si Božji Sin, vrzi se dol, kajti pisano je: ‘Svojim angelom bo zate zapovedalin na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.’«
7. Jezus mu je odgovoril: »Pisano je tudi: ‘Ne skušaj Gospoda, svojega Boga!’«
8. Zopet ga hudič vzame s seboj na zelo visoko goro. Pokaže mu vsa kraljestva sveta in njihovo slavo
9. ter mu reče: »Vse to ti bom dal, če predme padeš in me počastiš.«
10. Tedaj mu Jezus reče: »Poberi se, satan, kajti pisano je: ‘Gospoda, svojega Boga, môli in samo njemu služi!’«
11. Tedaj ga je hudič pustil in angeli so pristopili in mu stregli.
12. Ko je zvedel, da so Janeza vrgli v ječo, se je umaknil v Galilejo.
13. Zapustil je Nazaret in se nastanil v Kafarnáumu, ki leži ob jezeru, v Zábulonovi in Néftalijevi pokrajini,
14. da se je spolnilo, kar je bilo povedano po preroku Izaiju:
15. »Zábulonova dežela in Néftalijeva dežela, ob poti k morju, onkraj Jórdana, poganska Galileja!
16. Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; in njim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je zasvetila luč.«