9. Pojdite torej na križišča in kogarkoli tam najdete, ga povabite na svatbo.’
10. Služabniki so odšli na ceste in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti.
11. Ko je kralj prišel goste pogledat, je opazil tam človeka, ki ni imel svatovske obleke.
12. Reče mu: ‘Prijatelj, kako si prišel semkaj, ko nimaš svatovske obleke?’ Ta pa je molčal.
13. Tedaj je kralj ukazal strežnikom: ‘Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v temo, tam bo jok in škripanje z zobmi.’
14. Veliko je namreč poklicanih, toda malo izvoljenih.«
15. Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi.
16. K njemu pošljejo svoje somišljenike skupaj s heródovci in ti ga vprašajo: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in res učiš tako živeti, kakor hoče Bog, in se ne meniš za nikogar, ker se ne oziraš na osebo.
17. Povej nam torej, kaj se ti zdi: ali je dovoljeno dajati cesarju davek ali ne?«
18. Jezus je spoznal njihovo zvitost in rekel: »Kaj me skušate, hinavci?
19. Pokažite mi davčni denar!« Dali so mu denar.
20. Nato jih vpraša: »Čigava je ta podoba in napis?«
21. Odgovorijo mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim reče: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.«
22. Ko so to slišali, so se začudili, ga pustili in odšli.
23. Tisti dan so prišli k njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja, in so ga vprašali:
24. »Učitelj, Mojzes je rekel: ‘Če kdo umrje brez otrok, naj se njegov brat oženi z njegovo ženo in obudi potomstvo svojemu bratu.’
25. Bilo pa je pri nas sedem bratov. Prvi se je oženil in umrl. Ker ni imel otrok, je zapustil ženo svojemu bratu;
26. tako tudi drugi in tretji, vsi do sedmega.
27. Za vsemi je nazadnje umrla tudi žena.