1. Tedaj pridejo k Jezusu farizeji in pismouki iz Jeruzalema in rekó:
2. »Zakaj tvoji učenci prestopajo izročila starih? Ne umivajo si namreč rok pred jedjo.«
3. Odgovoril jim je: »Zakaj pa vi prestopate božjo zapoved zavoljo svojega izročila?
4. Bog je namreč zapovedal: ‘Spoštuj očeta in mater’ in ‘Kdor preklinja očeta ali mater, naj umrje!’
5. Vi pa pravite: ‘Kdor reče očetu ali materi: Kar vam jaz dolgujem, sem namenil za dar templju,
6. mu ni treba več spoštovati svojega očeta.’ Tako ste razvrednotili božjo besedo zavoljo svojega izročila.
7. Hinavci! Dobro je prerokoval o vas Izaija:
8. ‘To ljudstvo me časti z ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene.
9. Zaman me častijo, ker učijo človeški nauk in zapovedi.’«
10. Takrat je poklical k sebi množico in rekel: »Poslušajte in umejte!
11. Človeka ne omadežuje to, kar gre v usta, ampak kar prihaja iz ust, to ga omadežuje.«
12. Tedaj so prišli učenci in mu rekli: »Ali veš, da so se farizeji spotikali nad tvojimi besedami?«
13. Odgovoril je: »Vsaka sadika, ki je ni vsadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjena.
14. Pustite jih! Slepi so in slepe vodijo. Če pa slepi vodi slepega, oba padeta v jamo.«
15. K temu se je oglasil Peter in mu rekel: »Razlôži nam to priliko.«
16. Rekel je: »Kaj tudi vi še vedno ne umevate?
17. Ali ne razumete, da gre vse, kar prihaja v usta, v želodec in se izloča v blato?
18. Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to omadežuje človeka.