8. Ko so se naglo ozrli naokrog, niso videli nikogar več, razen Jezusa samega ob sebi.
9. Medtem, ko so šli z gore, jim je zapovedal, naj nikomur ne razlagajo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih.
10. To besedo so ohranili zase in se med seboj menili, kaj pomeni vstati od mrtvih.
11. Tedaj so ga vprašali: »Zakaj pravijo pismouki, da mora prej priti Elíja?«
12. Rekel jim je: »Elíja bo res prišel in bo vse prenovil, toda zakaj je potem pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan?
13. Sicer vam pa povem: Elíja je že prišel in so mu storili vse, kar so hoteli, kakor je pisano o njem.«
14. Ko so se vrnili k učencem, so zagledali veliko množico okrog njih in pismouke, ki so se prepirali z njimi.
15. Takoj, ko so ljudje Jezusa opazili, so ostrmeli, odhiteli so k njemu in ga pozdravljali.
16. Vprašal jih je: »Zakaj se prepirate z njimi?«
17. Nekdo iz množice mu je odvrnil: »Učitelj, k tebi sem pripeljal svojega sina. Obsedel ga je nemi duh.
18. Kjerkoli ga napade, ga vrže na tla, da se peni, škriplje z zobmi in odreveni. Prosil sem tvoje učence, naj ga izženejo, pa ga niso mogli.«
19. Odgovoril jim je: »O neverni rod! Doklej bom pri vas? Doklej vas bom prenašal? Pripeljite ga k meni!«
20. In privedli so ga k njemu. Kakor hitro ga je duh zagledal, je takoj dečka stresel, da je padel na tla, se premetaval in penil.
21. Vprašal je njegovega očeta: »Koliko časa se mu že to dogaja?« Odgovoril je: »Od otroških let.
22. Večkrat ga je vrgel celo v ogenj in v vodo, da bi ga pokončal. Toda če kaj moreš, se nas usmili in nam pomagaj!«
23. Jezus mu je rekel: »Kaj se pravi: če moreš? Vse je mogoče tistemu, ki veruje.«
24. Dečkov oče je tedaj naglas zavpil: »Verujem, pomagaj mi v neveri!«