23. Jezus mu je rekel: »Kaj se pravi: če moreš? Vse je mogoče tistemu, ki veruje.«
24. Dečkov oče je tedaj naglas zavpil: »Verujem, pomagaj mi v neveri!«
25. Ko je Jezus videl, da vrejo ljudje skupaj, je zapretil nečistemu duhu: »Nemi in gluhi duh, ukazujem ti: Pojdi iz njega in se ne vrni več vanj!«
26. Duh je zavpil, dečka močno stresel in šel iz njega. Deček je obležal, kakor bi bil mrtev, tako da so mnogi govorili: »Umrl je.«
27. Jezus ga je prijel za roko, ga vzdignil in je vstal.
28. Ko je prišel v hišo, so ga njegovi učenci na samem vprašali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?«
29. Odgovoril jim je: »Ta rod se ne dá izgnati drugače kot z molitvijo.«
30. Od tam so šli naprej in prepotovali Galilejo, vendar ni hotel, da bi kdo to zvedel.
31. Učil je namreč svoje učence in jim govoril: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke in ga bodo umorili, ko bo pa umorjen, bo po treh dneh vstal.«
32. Oni pa teh besed niso razumeli, vendar si ga niso upali vprašati.
33. Prišli so v Kafarnáum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste se menili med potjo?«
34. Oni pa so molčali, kajti med potjo so med seboj razpravljali, kateri izmed njih je največji.
35. Tedaj je sedel, poklical dvanajstere in jim rekel: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.«
36. In vzel je otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel:
37. »Kdor sprejme katerega izmed takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal.«
38. Janez mu je rekel: »Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal hude duhove, in smo mu branili, ker ni hodil z nami.«