10. To besedo so ohranili zase in se med seboj menili, kaj pomeni vstati od mrtvih.
11. Tedaj so ga vprašali: »Zakaj pravijo pismouki, da mora prej priti Elíja?«
12. Rekel jim je: »Elíja bo res prišel in bo vse prenovil, toda zakaj je potem pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan?
13. Sicer vam pa povem: Elíja je že prišel in so mu storili vse, kar so hoteli, kakor je pisano o njem.«
14. Ko so se vrnili k učencem, so zagledali veliko množico okrog njih in pismouke, ki so se prepirali z njimi.
15. Takoj, ko so ljudje Jezusa opazili, so ostrmeli, odhiteli so k njemu in ga pozdravljali.
16. Vprašal jih je: »Zakaj se prepirate z njimi?«
17. Nekdo iz množice mu je odvrnil: »Učitelj, k tebi sem pripeljal svojega sina. Obsedel ga je nemi duh.
18. Kjerkoli ga napade, ga vrže na tla, da se peni, škriplje z zobmi in odreveni. Prosil sem tvoje učence, naj ga izženejo, pa ga niso mogli.«
19. Odgovoril jim je: »O neverni rod! Doklej bom pri vas? Doklej vas bom prenašal? Pripeljite ga k meni!«
20. In privedli so ga k njemu. Kakor hitro ga je duh zagledal, je takoj dečka stresel, da je padel na tla, se premetaval in penil.
21. Vprašal je njegovega očeta: »Koliko časa se mu že to dogaja?« Odgovoril je: »Od otroških let.
22. Večkrat ga je vrgel celo v ogenj in v vodo, da bi ga pokončal. Toda če kaj moreš, se nas usmili in nam pomagaj!«
23. Jezus mu je rekel: »Kaj se pravi: če moreš? Vse je mogoče tistemu, ki veruje.«