17. Ko se je od množice napotil v hišo, so ga njegovi učenci vprašali, kaj je mislil s to primero.
18. Rekel jim je: »Tako, tudi vi nimate pameti? Mar ne razumete, da človeka ne more nič omadeževati,
19. kar pride vanj od zunaj, ker ne pride v njegovo srce, ampak v želodec, in se nato izloči?« S tem je povedal, da so vse jedi čiste.
20. »Kar pride iz človeka,« je nadaljeval, »to ga omadežuje.
21. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, uboji,
22. prešuštva, pohlep, hudobija, zvijača, objestnost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet.
23. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«
24. Vstal je in šel od tam v pokrajino Tira. Stopil je v neko hišo. Želel je, da bi nihče tega ne zvedel, vendar ni mogel ostati skrit.
25. Takoj je slišala o njem žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in je prišla ter mu padla pred noge.
26. Žena je bila Grkinja, po rodu Sirofeničanka. Prosila ga je, naj bi izgnal hudega duha iz njene hčere.
27. Rekel ji je: »Pústi, da se najprej nasitijo otroci. Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psičkom.«
28. Ona pa je odvrnila: »Gospod, tudi psički pod mizo jedo drobtinice, ki jih otroci mečejo proč.«
29. Rekel ji je: »Zaradi te besede pojdi, hudi duh je že šel iz tvoje hčere.«
30. Odšla je domov in našla deklico, ko je ležala v postelji; hudi duh je šel iz nje.