6. Sedelo pa je tam nekaj pismoukov, ki so v srcu premišljevali:
7. »Kaj ta tako govori? To je bogokletje! Kdo more odpuščati grehe razen Boga?«
8. Jezus v duhu takoj spozna, da pri sebi tako mislijo, in jim reče: »Kaj tako premišljujete v svojih srcih?
9. Kaj je laže? Reči hromemu: ‘Odpuščeni so ti grehi’ ali reči: ‘Vstani, vzemi nosila in hôdi?’
10. Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,«
11. reče tedaj hromemu: »Vstani, vzemi nosila in pojdi domov!«
12. Mož je vstal, takoj pograbil nosila in vpričo vseh odšel, tako da so vsi strmeli in slavili Boga: »Kaj takega nismo še nikoli videli.«
13. Spet je odšel k jezeru. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu in jih je učil.
14. Spotoma je zagledal Lévija, Alféjevega sina, ki je sedèl pri mitnici, in mu rekel: »Hôdi za menoj!« Vstal je in šel za njim.
15. Nekega dne je Jezus sedèl pri mizi v njegovi hiši. Veliko cestninarjev in grešnikov je sedelo z njim in z njegovimi učenci; bilo jih je namreč veliko, ki so hodili za njim.
16. Ko je nekaj pismoukov, prežetih s farizejsko miselnostjo, videlo, da jé s cestninarji in grešniki, so rekli njegovim učencem: »Kako to, da jé s cestninarji in grešniki?«
17. Jezus je to slišal in jim rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, temveč bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«
18. Ko so se Janezovi učenci in farizeji postili, so prišli nekateri k Jezusu in ga vprašali: »Zakaj se Janezovi učenci in somišljeniki farizejev postijo, tvoji učenci pa ne?«