2. Veliko se jih je nabralo, tako da še v veži ni bilo več prostora, in jim je oznanjal besedo.
3. Kar na lepem so prišli k njemu s hromim, ki so ga štirje nosili.
4. Ker ga zaradi gneče niso mogli prinesti predenj, so nad krajem, kjer je bil, odkrili streho in spustili skozi odprtino nosila, na katerih je hromi ležal.
5. Ko Jezus vidi njihovo vero, reče hromemu: »Sin, odpuščeni so ti grehi!«
6. Sedelo pa je tam nekaj pismoukov, ki so v srcu premišljevali:
7. »Kaj ta tako govori? To je bogokletje! Kdo more odpuščati grehe razen Boga?«
8. Jezus v duhu takoj spozna, da pri sebi tako mislijo, in jim reče: »Kaj tako premišljujete v svojih srcih?
9. Kaj je laže? Reči hromemu: ‘Odpuščeni so ti grehi’ ali reči: ‘Vstani, vzemi nosila in hôdi?’
10. Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,«
11. reče tedaj hromemu: »Vstani, vzemi nosila in pojdi domov!«
12. Mož je vstal, takoj pograbil nosila in vpričo vseh odšel, tako da so vsi strmeli in slavili Boga: »Kaj takega nismo še nikoli videli.«
13. Spet je odšel k jezeru. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu in jih je učil.
14. Spotoma je zagledal Lévija, Alféjevega sina, ki je sedèl pri mitnici, in mu rekel: »Hôdi za menoj!« Vstal je in šel za njim.
15. Nekega dne je Jezus sedèl pri mizi v njegovi hiši. Veliko cestninarjev in grešnikov je sedelo z njim in z njegovimi učenci; bilo jih je namreč veliko, ki so hodili za njim.