1. Bilo je dva dni pred velikonočno večerjo in praznikom opresnikov. Véliki duhovniki in pismouki so iskali, kako bi ga z zvijačo prijeli in umorili.
2. Rekli pa so: »Samo na praznik ne, da ne bo nastal nemir med ljudmi.«
3. Ko je bil v Betániji in sedèl pri mizi v hiši Simona Gobavca, je prišla žena z alabastrno posodico dišečega olja iz pristne narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo glavo.
4. Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Čemú ta potrata dišečega mazila?
5. Saj bi ga lahko prodali za več kot tristo denarjev in dali ubogim!« In hudovali so se nanjo.
6. Jezus pa jim je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila.
7. Reveže imate namreč vedno med seboj, in kadar hočete, jim lahko dobro storite, mene pa nimate vedno.
8. Kar je mogla, je storila. Že vnaprej mi je mazilila telo za pogreb.
9. Resnično vam povem: kjerkoli po svetu bodo oznanjali ta evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.«
10. Tedaj je Juda Iškarijót, eden izmed dvanajsterih, šel k vélikim duhovnikom, da bi jim ga izdal.
11. Ko so za to slišali, so se razveselili in obljubili, da mu bodo dali denarja. In iskal je ugodno priložnost, da bi jim ga izročil.
12. Prvi dan opresnikov, ko so klali velikonočno jagnje, so mu rekli njegovi učenci: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo velikonočno večerjo?«