10. Apostoli so se vrnili in mu pripovedovali o vsem, kar so storili. Vzel jih je s seboj in se umaknil v samoto proti mestu, ki se imenuje Betsájda.
11. Ko so množice to spoznale, so šle za njim. Sprejel jih je in jim govoril o božjem kraljestvu ter ozdravljal vse, ki so bili potrebni ozdravljenja.
12. Medtem se je dan začel nagibati. Pristopili so dvanajsteri in mu rekli: »Odpústi množico, naj gre v bližnje vasi in zaselke, da prenoči in si najde živeža; tukaj smo preveč na samem.«
13. Odgovoril jim je: »Vi jim dajte jesti!« Rekli so: »Nimamo več kot pet hlebov in dve ribi, razen če gremo in kupimo živeža za vse te ljudi.«
14. Bilo je namreč okoli pet tisoč mož. Naročil je svojim učencem: »Posedite jih po skupinah približno po petdeset.«
15. Storili so tako in vse posedli.
16. Tedaj je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, zmolil nad njimi blagoslov, razlomil in dajal učencem, da so jih delili med množico.
17. Vsi so jedli in se nasitili. Pobrali so, kar jim je ostalo, in tega je bilo dvanajst košar.
18. Ko je nekoč na samem molil, so bili z njim učenci in jih je vprašal: »Za koga me imajo ljudje?«
19. Odgovorili so: »Eni za Janeza Krstnika, drugi za Elija, in spet drugi pravijo, da je vstal eden od starodavnih prerokov.«