1. Ko je stal ob Genezaréškem jezeru, je množica pritiskala nanj, da bi poslušala božjo besedo.
2. Zagledal je čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili pravkar stopili iz njiju in izpirali mreže.
3. Stopil je v enega izmed čolnov, bil je Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja. Sédel je in učil množico iz čolna.
4. Ko je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!«
5. Simon pa mu je odgovoril: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, toda na tvojo besedo bom vrgel mreže.«
6. Ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati.
7. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Prišli so in napolnili oba čolna, tako da sta se skoraj potapljala.
8. Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!«
9. Groza je namreč obšla njega in vse, ki so bili z njim, ker so zajeli toliko rib;
10. prav tako pa tudi Jakoba in Janeza, Zebedéjeva sinova, ki sta bila Simonova tovariša. Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš ljudi lovil.«
11. Ko so potegnili čolna h kraju, so pustili vse in šli za njim.
12. Ko je bil v nekem mestu, je na lepem prišel človek, ki je bil gobav po vsem telesu. Brž ko je zagledal Jezusa, je padel na obraz in prosil: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.«
13. Jezus je stegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem, bodi očiščen!« In gobe so prècej zginile z njega.
14. Naročil pa mu je: »Nikomur ne povej, temveč pojdi in se pokaži duhovniku ter prinesi dar za svoje očiščenje, kakor je zapovedal Mojzes, da jim bo v pričevanje.«