17. Podali so mu zvitek preroka Izaija; odvil ga je in našel mesto, kjer je bilo zapisano:
18. »Gospodov duh je nad menoj, kajti Gospod me je mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim, da jetnikom prinesem oproščenje in slepim vid, da zatirane pustim na svobodo
19. in napovem leto Gospodovega usmiljenja.«
20. Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj.
21. Začel jim je govoriti: »Danes se je izpolnila beseda Svetega pisma, ki ste jo slišali.«
22. Vsi so mu pritrjevali in strmeli nad radostnimi besedami, ki jih je povedal, in so govorili: »Ali ni to Jožefov sin?«
23. On pa jim je rekel: »Seveda me boste zavrnili s pregovorom: ‘Zdravnik, sebe ozdravi.’ Kar smo slišali, da si storil v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v domačem kraju.«
24. In dodal je: »Resnično vam povem: noben prerok ne velja veliko v domačem kraju.