10. Tako tudi vi, ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, recite: ‘Nekoristni hlapci smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.’«
11. Ko je potoval v Jeruzalem, je šel po poti med Samaríjo in Galilejo.
12. Ob prihodu v neko vas mu je prišlo nasproti deset gobavcev. Od daleč so se ustavili
13. in na ves glas zavpili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!«
14. Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« Med potjo so bili ozdravljeni.
15. Ko pa je eden izmed njih videl, da je ozdravel, se je vrnil in na ves glas slavil Boga.
16. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan.
17. Jezus pa je rekel: »Mar ni bilo deset ozdravljenih? Kje pa je onih devet?
18. Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?«
19. Nato mu je rekel: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.«
20. Ko so ga farizeji vprašali, kdaj pride božje kraljestvo, jim je odgovoril: »Božje kraljestvo ne pride takó, da bi zbujalo pozornost.
21. Tudi ne bodo govorili: ‘Glejte, tukaj je,’ ali ‘Tam je,’ kajti božje kraljestvo je med vami.«
22. Učencem pa je rekel: »Prišel bo čas, ko boste želeli videti enega izmed dni Sinu človekovega, pa ga ne boste videli.
23. Govorili vam bodo: ‘Glejte, tam je,’ ali ‘Glejte, tukaj je.’ Ne hodíte tja in ne nasedajte jim!
24. Kakor namreč blisk posveti od enega konca neba do drugega, tako bo tudi Sin človekov prišel na svoj dan.