21. Rad bi se bil najedel tega, kar je padalo z bogatinove mize, pa so le psi prihajali in lizali njegove tvore.
22. Ko je revež umrl, so ga angeli odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogatin je umrl in so ga pokopali.
23. Ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč zagledal Abrahama in Lazarja v njegovem naročju.
24. Tedaj je zaklical: ‘Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti strašno trpim v tem plamenu.’
25. Abraham mu je odgovoril: ‘Sin, spomni se, da si v življenju dobil vse dobro, Lazar pa le húdo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš.
26. Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne dá priti k nam.’
27. Nato mu je ta rekel: ‘Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta.
28. Imam namreč pet bratov in posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo v ta kraj trpljenja!’
29. Abraham mu je odgovoril: ‘Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!’
30. Ta pa mu je odvrnil: ‘Nikakor, oče Abraham, temveč če pojde kateri od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili.’
31. Odgovoril mu je: ‘Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.’«