18. Vsi pa so se začeli po svoje opravičevati. Prvi mu je rekel: ‘Njivo sem kupil in si jo moram ogledati; prosim te, imej me za opravičenega!’
19. Drugi je dejal: ‘Pet jarmov volov sem kupil in jih grem preskusit; prosim te, imej me za opravičenega!’
20. Spet drugi mu je odvrnil: ‘Oženil sem se in zato ne morem priti.’
21. Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodarju. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in naročil svojemu služabniku: ‘Pojdi brž na ceste in ulice po mestu in pripelji semkaj uboge in pohabljene, slepe in kruljave.’
22. Služabnik je gospodarju sporočil: ‘Gospod, zgodilo se je, kar si naročil, in še je prostora.’
23. Tedaj je gospodar rekel služabniku: ‘Pojdi na pota in vzdolž ograj in primoraj ljudi, da pridejo in se moja hiša napolni.
24. Kajti povem vam: nobeden izmed onih povabljenih ne bo okusil moje večerje.’«
25. Z njim so potovale velike množice. Obrnil se je in jim rekel:
26. »Če kdo pride k meni in daje prednost svojemu očetu in materi pa ženi, otrokom, bratom in sestram in celo svojemu življenju, ne more biti moj učenec.
27. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.
28. Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, ne séde najprej in ne zračuna stroškov, ali ima dovolj, da bo zidavo končal?
29. Sicer se lahko zgodi, da postavi temelj, zidave pa ne more dokončati; in vsi, ki bi to videli, bi se mu začeli smejati,
30. češ: ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati.
31. Ali: kateri kralj, ki gre na vojsko zoper drugega kralja, ne bo prej sédel in se posvetoval, ali se more z deset tisoč možmi postaviti po robu njemu, ki prihaja nadenj z dvajset tisoči?
32. Če ne, pošlje, ko je oni še daleč, poslanstvo in se pogaja za mir.
33. Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.«
34. »Sol je vendar dobra, če se pa tudi sol pokvari, s čim se bo popravila?