61. Oni pa so ji odgovorili: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.«
62. Po znamenjih so spraševali njegovega očeta, kako bi ga on rad imenoval.
63. Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili.
64. Njemu pa so se pri priči razvezala usta in jezik, da je spet govoril, in je poveličeval Boga.
65. Vse njihove sosede je obšel strah in po vsem judejskem hribovju se je govorilo o tem.
66. In vsi, ki so to slišali, so se ob tem zamislili in govorili: »Kaj neki bo iz tega otroka? Gospodova roka je bila namreč z njim.«