59. Osmi dan so prišli dete obrezat. Po očetu so mu nameravali dati ime Zaharíja,
60. toda njegova mati je posegla v besedo in rekla: »Nikakor, temveč Janez mu bo ime.«
61. Oni pa so ji odgovorili: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.«
62. Po znamenjih so spraševali njegovega očeta, kako bi ga on rad imenoval.
63. Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili.
64. Njemu pa so se pri priči razvezala usta in jezik, da je spet govoril, in je poveličeval Boga.