34. Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne živim z možem?«
35. Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi otrok, ki bo rojen, svet, in se bo imenoval Božji Sin.
36. Poglej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imeli za nerodovitno.
37. Bogu namreč ni nič nemogoče.«
38. Marija pa je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.
39. Tiste dni se je Marija odpravila na pot v hriboviti svet. Hitela je v mesto na Judovem.
40. Stopila je v Zaharíjevo hišo in pozdravila Elizabeto.
41. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je bila polna Svetega Duha
42. in je na ves glas vzkliknila: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa!
43. Odkod meni to, da prihaja k meni mati mojega Gospoda?
44. Komaj sem zaslišala tvoj pozdrav, se je od veselja zganilo dete v mojem telesu.
45. Blagor ji, ki je verovala, kajti spolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod!«
46. Tedaj je Marija rekla:
47. »Moja duša poveličuje Gospodain moj duh se raduje v Bogu, mojem Rešitelju,