20. Ker pa nisi verjel mojim besedam, ki se bodo spolnile ob svojem času, boš onemel in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bo to zgodilo.«
21. Ljudje so medtem čakali na Zaharíja in se čudili, da se tako dolgo mudi v svetišču.
22. Ko pa je prišel ven, jim ni mogel nič povedati. Tedaj so spoznali, da je v svetišču videl prikazen. Dajal jim je sicer znamenja, vendar je ostal nem.
23. Ko so minili dnevi njegove službe, je šel domov.
24. Po teh dne je njegova žena Elizabeta spočela. Pet mesecev se je prikrivala in si govorila:
25. »Kaj mi je zdaj storil Gospod! Blagovolil mi je odvzeti sramoto pri ljudeh.«
26. V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret
27. k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija.
28. Angel je vstopil pri njej in rekel: »Vesêli se, milosti polna, Gospod je s teboj!«