14. Tisti dan, ko je Jezus napravil blato in mu odprl oči, je bila sobota.
15. Tudi farizeji so ga spraševali, kako je spregledal. Dejal jim je: »Blata mi je dal na oči, nato sem se umil in zdaj vidim.«
16. Nekaj farizejev je tedaj reklo: »Ta človek ni od Boga, ker ne spoštuje sobote.« Drugi pa so dejali: »Kako bi grešnik mogel delati takšna znamenja?« In bil je razdor med njimi.
17. Slepega so torej ponovno vprašali: »Kaj praviš o njem, ker ti je odprl oči?« On pa je rekel: »Prerok je.«
18. Judje mu niso hoteli verjeti, da je bil slep in da je spregledal, dokler niso poklicali njegovih staršev.
19. Spraševali so jih: »Je to vaš sin, o katerem pravite, da se je rodil slep? Kako, da zdaj vidi?«
20. Starši so odgovorili: »Veva, da je to najin sin in da se je rodil slep;
21. kako da zdaj vidi, pa ne veva, in kdo mu je odprl oči, ne veva. Njega vprašajte. Dovolj je star. Sam naj govori o sebi.«
22. To so rekli njegovi starši, ker so se bali Judov; Judje so namreč že sklenili, da bodo vsakega, ki ga bo priznal za Kristusa, izključili iz shodnice.
23. Zato so njegovi starši rekli: »Dovolj je star, njega vprašajte.«
24. Tedaj so farizeji drugič poklicali človeka, ki je bil prej slep, in mu rekli: »Daj čast Bogu! Mi vemo, da je ta človek grešnik.«
25. On pa je odgovoril: »Če je grešnik, ne vem. Vem samo to, da sem bil slep in da zdaj vidim.«
26. Vprašali so ga: »Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?«
27. Odgovoril jim je: »Povedal sem vam že, pa niste poslušali. Zakaj hočete slišati še enkrat? Bi mar tudi vi radi postali njegovi učenci?«