28. Nobeden izmed tistih, ki so bili pri mizi, pa ni razumel, zakaj mu je to rekel.
29. Ker je namreč Juda imel denarnico, so nekateri mislili, da mu Jezus naroča: »Nakupi, kar potrebujemo za praznik,« ali da naj dá kaj ubogim.
30. Ko je torej vzel tisti grižljaj, je takoj odšel; bila pa je noč.
31. Ko je odšel, je Jezus rekel:»Zdaj je Sin človekov poveličan in Bog je poveličan v njem.
32. Če je Bog poveličan v njem,ga bo tudi Bog poveličal v sebiin poveličal ga bo kmalu.
33. Moji ljubi!Le malo časa bom še med vami.Iskali me boste,in kakor sem rekel Judom,zdaj pravim tudi vam:kamor grem jaz, vi ne morete priti.
34. Novo zapoved vam dam:Ljubíte drug drugega!Kakor sem vas jaz ljubil,tako tudi vi ljubíte drug drugega!
35. Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci,če boste ljubili drug drugega.«
36. Simon Peter ga vpraša: »Gospod, kam odhajaš?« Jezus mu odgovori: »Kamor grem, zdaj ne moreš za menoj, prišel boš pa pozneje.«
37. Peter mu reče: »Gospod, zakaj ne bi mogel zdaj iti za teboj? Življenje dam zate.«
38. Jezus odvrne: »Življenje daš zame? Resnično resnično ti povem: petelin ne bo zapel, preden me trikrat ne zatajiš.«