28. Nobeden izmed tistih, ki so bili pri mizi, pa ni razumel, zakaj mu je to rekel.
29. Ker je namreč Juda imel denarnico, so nekateri mislili, da mu Jezus naroča: »Nakupi, kar potrebujemo za praznik,« ali da naj dá kaj ubogim.
30. Ko je torej vzel tisti grižljaj, je takoj odšel; bila pa je noč.
31. Ko je odšel, je Jezus rekel:»Zdaj je Sin človekov poveličan in Bog je poveličan v njem.
32. Če je Bog poveličan v njem,ga bo tudi Bog poveličal v sebiin poveličal ga bo kmalu.
33. Moji ljubi!Le malo časa bom še med vami.Iskali me boste,in kakor sem rekel Judom,zdaj pravim tudi vam:kamor grem jaz, vi ne morete priti.