14. Jezus je našel osliča in sédel nanj, kakor je pisano:
15. »Ne boj se, síonska hči! Glej, tvoj kralj prihaja in jezdi na osličjem mladiču.«
16. Njegovi učenci sprva niso tega razumeli. Ko pa je bil Jezus poveličan, so se spomnili, da je bilo to pisano o njem in da so mu to storili.
17. Množica, ki je bila pri njem, ko je poklical Lazarja iz groba in ga obudil od mrtvih, je torej pričala zanj.
18. Prav zato mu jih je tudi toliko prišlo naproti, ker se je razvedelo, da je naredil to znamenje.
19. Farizeji pa so govorili med seboj: »Vidite, da nič ne dosežete. Glejte, vse je odšlo za njim.«
20. Med tistimi, ki so prišli na praznik molit, je bilo tudi nekaj Grkov.
21. Stopili so k Filipu, ki je bil iz Betsájde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, Jezusa bi radi videli.«