29. Ko je Marija to slišala, je hitro vstala in mu šla naproti.
30. Jezus še ni prišel v vas; še vedno je bil na kraju, kjer se je srečal z Marto.
31. Judje, ki so bili pri njej v hiši in jo tolažili, so opazili, da je Marija hitro vstala in odšla ven. Stopili so za njo, ker so mislili, da je šla jokat h grobu.
32. Marija je torej prišla tja, kjer je bil Jezus. Ko ga je zagledala, mu je padla k nogam in mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl.«
33. Ko je Jezus videl, kako joka in kako jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, ga je do srca ganilo in je vzdrhtel.
34. Vprašal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!«
35. Jezus se je zjokal.
36. Judje so tedaj govorili: »Poglejte, kako ga je imel rad.«
37. Nekateri izmed njih pa so dejali: »Ali ni mogel ta, ki je slepemu odprl oči, tudi storiti, da bi oni ne bil umrl?«
38. Jezusa je spet prevzela ginjenost in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen.
39. Jezus reče: »Odvalite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu reče: »Gospod, ima že zadah, saj je že četrti dan.«
40. Jezus ji odgovori: »Ti mar nisem rekel, da boš videla božjo slavo, če boš verovala?«
41. Odvalili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel:»Oče, zahvalim se ti, ker si me uslišal.
42. Vedel sem, da me vselej uslišiš,toda zaradi ljudi, ki stoje okrog mene, sem rekel,da bi verovali, da si me ti poslal.«