10. Šla sta mimo prve in mimo druge straže ter prispela do železnih vrat, ki držijo v mesto. Vrata so se jima sama od sebe odprla. Stopila sta na prosto in hodila po ulici; in angel je nenadoma izginil.
11. Tedaj se je Peter zavedel in rekel: »Zdaj vem, da je res! Gospod je poslal svojega angela in me rešil iz Heródove roke in pred vsemi nakanami judovskega ljudstva.«
12. In ko si je o tem prišel na jasno, je stopil do hiše Marije, matere Janeza Marka, kjer je bilo veliko zbranih in so molili.
13. Potrkal je na vežna vrata in služkinja z imenom Roda je šla poslušat, kdo trka.
14. Prepoznala je Petrov glas in od samega veselja ni odprla vrat, ampak je stekla povedat: »Peter stoji pred vrati!«
15. Rekli so ji: »Blede se ti!«Ona pa je zatrjevala, da je res. Tedaj so rekli: »Njegov angel je.«