10. Žalost, ki je po božji volji, namreč rodi stanovitno spreobrnitev, ki pelje v zveličanje, svetna žalost pa povzroči smrt.
11. Prav to, da ste bili žalostni po božji volji, glejte, kakšno gorečnost vam je obrodilo; poleg tega pa še opravičevanje, nejevoljo, strah, hrepenenje, gorečnost, pa tudi kazen. Vsekakor ste sami dokazali, da ste v tej stvari nedolžni.
12. Čeprav sem vam torej pisal, nisem zaradi tistega, ki je storil krivico, tudi ne zaradi tistega, ki je krivico trpel, marveč zato, da bi se pred Bogom zavedali, kako vneti ste zame.
13. Zato smo potolaženi.Poleg te tolažbe pa nas je še bolj razveselilo to, da je bil vesel Tit, ker ste vi vsi poživili njegovega duha.
14. Če sem namreč pred njim kdaj pokazal, da sem na vas ponosen, me zdaj ni sram. Nasprotno, kakor smo vam povedali vse po resnici, tako se je tudi naš ponos na vas izkazal pred Titom za utemeljenega.
15. Njegovo srce vam je še posebej naklonjeno, ko se spominja ubogljivosti vas vseh, ker ste ga v spoštljivem strahu sprejeli.
16. Vesel sem, da se lahko na vas popolnoma zanesem.