1. Mar začenjamo znova sami sebe priporočati? Mar res potrebujemo, kakor nekateri, priporočilna pisma za vas ali pa od vas?
2. Naše pismo ste vi; pismo, ki je zapisano v naših srcih in ga poznajo in berejo vsi ljudje.
3. Znano je, da ste Kristusovo pismo, ki sem ga pisal jaz in ga nisem pisal s črnilom, temveč z Duhom živega Boga, pa ne na kamnite table, marveč na table človeških src.
4. Zaupanje, ki ga imamo po Kristusu v Boga, je takšno,
5. da nismo sami od sebe zmožni, da bi se sami nase zanašali, ampak vse zmoremo v Bogu.
6. On nas je tudi usposobil za služabnike nove zaveze, ne črke, ampak Duha. Črka namreč ubija, Duh pa oživlja.
7. Če je bila že služba, ki vodi v smrt, v črkah vklesana v kamen, obdana s takšnim sijajem, da Izraelci niso mogli Mojzesu pogledati v obličje zaradi sijaja na obličju, čeprav je bil minljiv,
8. kako ne bo še bolj obdana s sijajem služba Duha?
9. Če je bila sijajna že služba, ki je vodila v obsodbo, je tembolj sijajna služba, ki vodi v pravičnost.
10. Pa saj v tem primeru zaradi tega neizmernega sijaja oni sijaj sploh ni sijaj.
11. Če je bilo namreč sijajno že to, kar naj bi izginilo, je toliko bolj sijajno to, kar ostane.
12. Ker imamo torej tako veliko upanje, živimo v popolnem zaupanju,
13. in ne kakor Mojzes, ki si je zagrinjal obraz, da Izraelovi sinovi ne bi uzrli konca tega, kar mineva.