1. Vendar sem sklenil sam pri sebi: v drugo k vam ne bom hodil, da bi vas žalostil.
2. Če vam jaz povzročam žalost, le kdo bo razveselil mene, če ne tisti, ki mu jaz povzročam žalost?
3. In prav zato vam pišem, da mi ob mojem prihodu ne bi povzročili žalosti tisti, ki bi me morali razveseliti. O vas vseh sem namreč prepričan, da je moje veselje tudi veselje vas vseh.
4. Pišem vam namreč v veliki stiski in tesnobi srca in v mnogih solzah, vendar ne zato, ker bi vas hotel prizadeti, ampak da bi spoznali ljubezen, ki jo imam prav posebno do vas.
5. Če je kdo povzročil žalost, jè ni povzročil le meni, ampak deloma vsem vam, čeprav ne bi rad pretiraval.
6. Za takega zadostuje tista kazen, ki mu jo naloži skupnost.