11. Če pa se že loči, naj ostane neomožena ali naj se z možem spravi. Tudi mož naj žene ne odpušča.
12. Drugim pravim jaz, ne Gospod: če ima kak brat neverno ženo in je ta voljna živeti z njim, naj jè ne odpušča,
13. in če ima kakšna žena nevernega moža, pa je ta voljan živeti z njo, naj moža ne odpušča.
14. Neverni mož je namreč posvečen po ženi in neverna žena je posvečena po možu. Sicer bi bili vaši otroci nečisti, tako pa so sveti.
15. Če pa se neverni hoče ločiti, naj se loči. Brat ali sestra v takih primerih nista suženjsko vezana. Bog vas je namreč poklical k miru.
16. Kaj veš, žena, če boš rešila moža, ali kaj veš, mož, če boš rešil ženo.
17. Sicer pa naj vsak živi tako, kakor mu je odmeril Gospod in kakor je koga poklical Bog. Tako ukazujem po vseh Cerkvah.
18. Kdor je bil poklican obrezan, naj tega ne taji. Kdor je bil poklican neobrezan, naj se ne dá obrezati.
19. Obreza ni nič, tudi neobrezanost ni nič, pač pa spolnjevanje božjih zapovedi.
20. Vsak naj ostane v tistem stanu, v katerem je bil poklican.
21. Si bil suženj, ko si bil poklican? Nič ne maraj za to. Nasprotno, če bi tudi mogel postati svoboden, raje še živi kot suženj.
22. Suženj, ki ga je Gospod poklical, je namreč Gospodov osvobojenec, in prav tako je tisti, ki ga je poklical kot svobodnega, Kristusov suženj.