4. Ne zavedam se sicer nobene krivde, vendar zato še nisem opravičen. Moj sodnik je namreč Gospod.
5. Zato ničesar ne sodíte prezgodaj, dokler ne pride Gospod. On bo osvetlil, kar je skrito v temi. Razodel bo misli src. Tedaj bo vsak prejel od Boga priznanje, ki mu gre.
6. Bratje, to sem pa obrnil nase in na Apóla, in sicer zaradi vas, da bi se na nama naučili, kaj pomeni pregovor: »Ne prek tega, kar je napisano!« Nihče med vami naj se ne napihuje v prid enega proti drugemu.
7. Kdo ti namreč more dati prednost? Kaj imaš, česar bi ne bil prejel? Kaj se ponašaš, kakor bi ne bil prejel, če si pa prejel?
8. Vi ste že nasičeni, vi ste že obogateli. Brez nas ste zakraljevali. O, da bi bili res zakraljevali, tako bi tudi mi z vami prišli do kraljevanja.
9. Občutek imam namreč, da je Bog nas apostole postavil na zadnje mesto, kakor da smo obsojeni na smrt, kakor da smo postali igralci, ki zabavajo svet, angele in ljudi.
10. Mi smo zaradi Kristusa nespametni, vi pa v Kristusu pametni. Mi slabotni, vi močni. Vi slavni, mi zaničevani.
11. Prav do tega trenutka smo lačni in žejni, revno oblečeni smo, tepejo nas, iz kraja v kraj begamo,
12. trudni smo, ker delamo z lastnimi rokami. Kadar nas sramotijo, blagoslavljamo, kadar nas preganjajo, prenašamo,
13. kadar nas preklinjajo, odgovarjamo blágo. Postali smo kakor smeti sveta, kakor odpadek vseh, do tega trenutka.
14. Tega vam ne pišem zato, da bi vas sramotil, marveč da bi vas kot svoje ljube otroke posvaril.