11. Če torej ne vem, kaj pomeni glas, bom za tistega, ki govori, tujec, in tisti, ki govori, bo zame tujec.
12. Tako se tudi vi, ker hrepenite po duhovnih darovih, potrudite, da boste obilno koristili pri graditvi Cerkve.
13. Kdor torej govori z darom jezika, naj prosi, da bi mogel tudi razlagati.
14. Če namreč molim z darom jezika, moli moj duh, toda moj razum ostane brez sadu.
15. Kaj torej? Molil bom v duhu, molil pa tudi z razumom. Prepeval bom v duhu, prepeval pa tudi z razumom.
16. Zakaj če moliš zahvalno molitev v duhu, kako bo mogel preprost človek na tvojo zahvalno molitev reči »amen«, ko pa ne vé, kaj govoriš.
17. Res da se ti lepo zahvaljuješ, a drugemu to ni v spodbudo.
18. Hvala Bogu, bolj kakor vi vsi govorim z darom jezikov,
19. toda v Cerkvi hočem raje povedati pet razumljivih besed, da bi tudi druge poučil, kakor pa na tisoče besedí v daru jezika.
20. Bratje, ne bodite otroci glede razumnosti. V hudobiji le bodite otroški, glede razumnosti pa bodite odrasli.
21. V postavi piše: »V tujih jezikih in z ustnicami tujcev bom govoril temu ljudstvu, pa me tudi tako ne bodo poslušali,« govori Gospod.
22. Zato dar jezikov ni znamenje za vernike, temveč za nevernike, preroštvo pa ni znamenje za nevernike, temveč za vernike.
23. Če bi se torej zbrala na istem kraju vsa Cerkev in bi vsi govorili z darom jezikov, pa bi vstopili neuki in neverni, ali ne bodo rekli, da blaznite?
24. Če pa bi vsi prerokovali in bi vstopil kakšen neveren ali neuk človek, bi ga vsi opominjali in presojali.
25. Tedaj se bodo razkrile skrivnosti njegovega srca. Padel bo na obraz, molil Boga in priznal, da je resnično Bog v vas.
26. Kaj torej, bratje? Kadar se shajate, vsak nekaj prispeva: ta pesem, oni nauk, eden razodetje, drugi dar jezika, tretji razlaganje. Vse pa naj bo v spodbudo.