8. Duh in voda in kri. Ti trije pričujejo popolnoma isto.
9. Če priznavamo človeško pričevanje, je božje pričevanje večje, kajti pričevanje Boga je v tem, da je pričeval za svojega Sina.
10. Kdor veruje v Božjega Sina, nosi to pričevanje v sebi. Kdor pa Bogu ne veruje, ga ima za lažnivca, ker ne veruje v pričevanje, s katerim Bog pričuje za svojega sina.
11. Pričevanje pa je v tem: Bog nam je dal večno življenje in to življenje je v njegovem Sinu.
12. Kdor ima Sina, ima življenje; kdor Božjega Sina nima, nima življenja.
13. To vam pišem, da boste vedeli, da imate večno življenje, vam, ki verujete v Božjega Sina.
14. Zanesemo se, da nas sliši, kadar ga prosimo po njegovi volji.
15. In če vemo, da nas v vsem posluša, kadar ga česa prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.
16. Če kdo opazi, da njegov brat greši, a ne za smrt, naj zanj prosi in dal mu bo življenje, seveda tistim, ki ne grešijo za smrt. Obstaja namreč greh, ki je za smrt; a jaz ne pravim, da bi kdo prosil za nekoga zaradi tega greha.