27. Tedaj so prišli hlapci h gospodarju in mu rekli: ‘Gospod, ali nisi vsejal dobrega semena na svoji njivi? Odkod torej ljuljka?’
28. Odgovoril jim je: ‘Sovražen človek je to storil.’ Hlapci pa so rekli: ‘Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?’
29. ‘Nikakor,’ je dejal, ‘da morda pobiraje ljuljko ne izrujete z njo vred tudi pšenice.
30. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob žetvi pa porečem žanjcem: Poberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo; pšenico pa spravite v mojo žitnico.’«
31. Še drugo priliko jim je navedel: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svoji njivi.
32. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor druga povrtnina in postane drevo, tako da ptice priletijo izpod neba in gnezdijo na njegovih vejah.«
33. Spet drugo priliko jim je povedal: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«
34. Vse to je Jezus govoril množicam v prilikah. Govoril jim je sploh samo v prilikah,
35. da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku: »Odprl bom svoja usta v prilikah, oznanjal bom, kar je bilo skrito od začetka sveta.«
36. Tedaj je odpustil množice in šel v hišo. Pristopili so njegovi učenci in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi.«
37. Odgovoril jim je: »Sejavec dobrega semena je Sin človekov.